Center za zdravljenje odvisnosti

Center za zdravljenje zasvojenosti izvaja aktivnosti za odkrivanje, zdravstveno in psihosocialno obravnavo ter preventivno delovanje na področju odvisnosti od psiho-aktivnih substanc in odvisnosti od iger na srečo. V okviru centra za zdravljenje odvisnosti deluje tudi klub zdravljenih alkoholikov. 

Zdravniki in terapevti:

• Miha Kramli, vodja centra
• Milan Milanović, dr.med.
• Zunanji sodelavci

Zdravstvena nega
Odgovorna oseba za vodenje čakalnega seznama je Jana K. Makovec.
Čakalne dobe ni.

• Jana K. Makovec, med.ses.
• Volodymyr Demchyshyn, zdr.teh.

Pošto za Center za zdravljenje zasvojenosti poslati na naslov:
Rejčeva ulica 4, 5000 Nova Gorica

Zasvojenost je bolezen, ki prizadene človekovo telo, odnose z ljudmi in sposobnost za produktivno življenje.

Omamljanje brez kemikalij

Ljudje se lahko zasvojijo tudi brez posredovanja kemičnih sredstev, z uporabo posebnih postopkov in ritualov, s katerimi sprožijo omamni učinek s pomočjo stimulacije možganov. Tu ne govorimo o telesni odvisnosti, ampak le o psihični.  

Elementi pri vseh oblikah zasvojenosti

• Življenje postaja zaradi odvisnosti vedno težje obvladljivo.
• Prakticiranje odvisnosti prinese trenutno potešitev, na koncu takšno vedenje prinese več težav, kot jih reši.
• Takšno vedenje deluje na čustveno in telesno življenje posameznika.
• Vodi v neiskrenost do sebe in drugih.
• Neprestani poskusi, da bi prenehal, večinoma propadejo.
• Posameznik se sramuje svojega vedenja in nezmožnosti, da bi s tem vedenjem prenehal.
• Neprestano uporablja nezavedne obrambne mehanizme zanikanja in racionalizacije in zato ne more pravilno oceniti svoje situacije.

Nagnjenost k zasvojenosti

• Najbolj očitna lastnost je v njihovem globoko zakoreninjenem notranjem občutku, da niso dovolj dobri. To se kaže v pomanjkanju samozavesti. Poskušajo biti popolni v vsem, česar se lotijo in pretirano so odvisni od pohval.
• Druga značilnost za takšne ljudi je, da veliko sanjarijo. Zdi se jim, da lahko svoje sanje naredijo resnične, ne z delom , ampak z uporabo moči svoje domišljije. Kadar se znajdejo v stiski, za svoje duševne bolečine krivijo druge in jih želijo spreminjati. Malo se trudijo, da bi dosegli svoje cilje, težje cilje celo opustijo, niso vztrajni, kadar naletijo na težave.
• Zasvojeni nosijo globoko v sebi duševno bolečino, s katero niso znali ravnati drugače, kot da jo potlačijo. Potlačitev pa bolečine ne odpravi, ampak se težave spremenijo in pridejo na površje v drugačnih oblikah. Zaradi tega morajo uporabljati veliko svoje energije, da bi bila bolečina čim manjša, zato pa jim zmanjka energije na drugih področjih.
• V odnosih z drugimi se ljudje niso sposobni odzivati iz svojega resničnega bistva, saj ga ne čutijo ali pa ga skrivajo, ker se ga sramujejo. Namesto tega razvijejo sistem vlog in mask. Nihče jim ne more blizu. Včasih pa ravno nasprotno pustijo preveč blizu ljudi, ki niso vredni zaupanja. Posebno jih privlačijo dramatični in težavni odnosi z ljudmi, ki niso sposobni za bližino in ljubezen. Čustveno se odzivajo v dveh skrajnostih:vse ali nič. Ne znajo presoditi, kar zmorejo sami, neuspešno skušajo spremeniti, kar se spremeniti ne da, ne lotijo pa se tistega, kar se spremeniti da. 

Berglerjevih šest značilnosti

Njegova opredelitev temelji, da je igra odgovor na notranji konflikt. 
Zasvojenec z igro je nevrotična oseba:

• Redno tvega in igra.
• Igra ima prednost pred vsem ostalim.
• Vsakokrat, ko izgubi se iz tega nič ne nauči.
• Ko zmaguje se nikdar ne ustavi. Igralec se ne zanima za vsoto denarja, ki jo je dobil kot odraz slučaja. Zanj je to neposredno izplačilo na podlagi tega, da ima pogodbo z usodo.
• Kljub začetni previdnosti na koncu tvega previsoke zneske. Vsem igralcem skupen situacijski trenutek je, ko se ne morejo več kontrolirati in kljub dobrim namenom tvegajo prav vse.
• Občutijo “prijetno-boleči pritisk” med trenutkom stave in izidom rezultata. Igralec išče občutek negotovosti in se po tem razlikuje od drugih oseb, ki pa ravnajo nasprotno saj delajo vse, da bi se izognile negotovostim. 

Čustvena gugalnica

• Zasvojeni svojih čustev ne znajo doživljati zmerno, ampak njihovo čustveno razpoloženje niha med dvema skrajnima točkama: med čustvenim vrhuncem in depresijo.
• Pri kemično zasvojenih je nihanje odvisno od tega, v katerem delu ciklusa omamljanja je zasvojeni.
• Na podoben način niha tudi razpoloženje ljudi, ki se omamljajo brez kemičnih snovi, vendar je v teh primerih težje razumeti preobrate, ker niso povezani z jemanjem kemičnih snovi, ampak z miselnimi procesi, ki jih je težje spremljati “od zunaj”. Čustveno gugalnico poganjajo občutki krivde, samoprezira in sramu. Ti občutki so privzgojeni in vsi ljudje jih ne čutijo enako.
• Občutke krivde čutijo, kadar jim starševski notranji glas govori o jezi nase.
• Občutek sramu čutijo tisti, ki so jih kaznovali s sramotenjem in ponižanjem in je njihov notranji glas ponižujoč.
• Samoprezir pa občutijo le tisti ljudje, ki so od staršev doživljali sovraštvo.

Dva dela zasvojenosti

• Faza izživljanja: V tej fazi je zasvojeni brez nadzora nad svojim vedenjem in si da duška do konca. V tej fazi se zaradi omamnega učinka in olajšanja notranje bolečine ne more zadržati in ne more nadzirati svojega vedenja.
• Faza zadrževanja: V tej fazi si oseba prizadeva, da bi se ustavila in ne bi ponavljala škodljivega vedenja, zave se svoje neizmernosti in grozečih posledic in se trdno odloči, da se to nikdar več ne bo ponovilo. 

Kompulzivnost ali prisilnost

• Kompulzivnost ali prisilnost pomeni, da se zasvojeni ne more upreti notranji potrebi, da bi se omamil, čeprav želi nehati.
• Zato pogosto zdravi ljudje ne morejo razumeti zasvojenih, ko jim ti razlagajo, da ne morejo prenehati. Mislijo si, da je to le izgovor, da bi se izognili odgovornosti.
• Mislijo, da je potrebno na zasvojene pritisniti, naj se že enkrat zberejo in prenehajo z “norenjem.” Psihični pritisk lahko velikokrat potisne zasvojenca še globlje v zasvojenost. 

Kompulzivnost

• Zasvojeni čuti tako, kot bi ga nekaj vleklo, kot nekakšno notranje hrepenenje in drgetanje, zaradi katerega se zavest zoži samo na razmišljanje o tem, kako bi se spet omamil.
• Zasvojeni čuti tako, kot bi ga nekaj vleklo, kot nekakšno notranje hrepenenje in drgetanje, zaradi katerega se zavest zoži samo na razmišljanje o tem, kako bi se spet omamil.

V fazi izživljanja

• So zasvojeni kompulzivni v zvezi s spolnostjo,hrano,alkoholom,zdravili,mamilizapravljanjem denarja, igrami na srečo, tveganjem ali z delom, na tak način sproščajo zatrte občutke.  

Začačani krog zasvojenosti

• Če si začarani krog zasvojenosti predstavljamo kot gugalnico, ki niha z enega pola k drugemu, lahko kompulzivnost razumemo tudi takole: v obeh skrajnih točkah se nihanje za hip zaustavi, vendar tu gugalnica ne more obstati, ker jo močne sile ženejo v nasprotno skrajnost.Kompulzivnost predstavljajo prav te sile! Gugalnico lahko ustavimo le v najnižji točki, med obema skrajnostima. 

Odločitev za zdravljenje

• Kadar se zasvojeni resnično odloči za zdravljenje, potrebuje pomoč, da bo lahko vzdržal abstinenco. Potrebuje zunanjo energijo, ki mu jo ponudi terapevt ali skupina, ki verjame vanj. Kdor cinca in zlorabi zaupanje skupine ostane brez močnega sredstva za spremembo. 

Abstinenčna reakcija

• Tudi pri odvisnostih brez drog doživlja zasvojeni abstinenčno krizo.
• Tudi pri teh odvisnostih gre za omamljanje,le da sredstvo ne pride od zunaj, ampak ga izloča telo samo.
• Kadar skuša zasvojeni abstinirati od teh odvisnosti, je tudi njegovo telo v stresu, saj se je navadilo na stalno stimulacijo endorfinskega sistema in trpi zaradi pomanjkanja notranjih omamnih snovi.
• Ob tem doživlja tesnobo, nemir,misli na to kako bi se spet omamil. 

Hazarderstvo in značilni vzorci

• Nezmožnost vzpostavitve nadzora nad vedenjem oziroma nesposobnost prenehanja z vedenjem kljub drugačni zavestni odločitvi.
• Za zasvojeno vedenje gre vse več časa in denarja, kot je oseba načrtovala, to pa vodi v finančne težave, zanemarjanje drugih dejavnosti.
• Zanikanje oziroma prikrivanje odvisniškega vedenja in njegovih posledic na različnih življenjskih področjih. 

Narava zasvojenosti po Craig Nakken-u

• VZOREC: predstavlja rutino, ki nam pomaga urejati vsakdanje življenje, a ga posameznik po potrebi lahko spremeni.
• NAVADA: je psihično bolj zavezujoča oblika ponavljajočega se vedenja kot vzorec. Da navado spremenimo je potreben določen napor.
• PRISILNO VEDENJE: je oblika vedenja s katero posameznik težko preneha ali ne more prenehati samo z močjo volje.
• ZASVOJENOST: je prisilna in zaobjame velika področja posameznikovega življenja.  

Vzorec

• Lahko uravnava porabo denarja, ki ga nameni za igranje.
• Igra zmerno.
• Igra ne predstavlja obremenitve, čustvene napetosti, če takrat, ko naj bi igral ne igra. 

Navada

• Posebna povezanost z igralnimi avtomati.
• Obdobja pogostega igranja.
• Če ni iger je razburjanje…
• Z navado je mogoče prekiniti 

Prisilno vedenje

• Ne more prenehati igrati.
• Izguba nadzora nad denarjem.
• Igra potegne vase.
• Večkratni poskusi prekinitve z igranjem 

Zasvojenost

• Izguba družine
• Izguba premoženja
• Pojav hladnokrvnosti
• Kazniva dejanja 

Igra in psihološki mehanizmi

• Ljudje mislijo, da lahko izdelajo svojo strategijo, s katero premagajo naključja igre.
• Prepričanje, da za naključje veljajo pravila in, da je mogoče ta pravila zaznati in uporabiti, da lahko igro obrnejo sebi v prid.
• Ob dobitku in v času, ko čakajo na izid kart na igralni mizi, igra igralce premami in začara.
• Sprostitev se lahko spremeni v trenutek psihične in fizične izčrpanosti, ki navadno sledi na koncu igranja, kadar zmanjka denarja.

Hazarderstvo in značilni vzorci

• Nastanek tolerance, to pomeni, da je potrebno za enak učinek potrebno več denarja, nakupiti več stvari, dlje časa preživeti ob računalni
• Sopojavnost več motenj hkrati, kupovanje, hazardiranje na internetu, droga,alkohol…. 

Od nedovoljenih drog

Zdravljenje odvisnosti od nedovoljenih drog obsega:

1. Substitucijski program

(Metadon, Subutex, Substitol)

• visokopražni program zdravljenja odvisnosti
• nizkopražni program zmanjševanja škode

2. Specialisticne obravnave

• psihoterapevtska obravnava
  • individualna obravnava
  • družinska obravnava
  • skupinska obravnava
  • partnerska obravnava
• psihiatrična obravnava
• zdravniška obravnava
• skupinske terapije za paciente in starše 

3. Svetovalni program (osebno ali po telefonu)

• za paciente
• za svojce pacientov
• za strokovne delavce
• za delodajalce
• za druge vladne in nevladne organizacije

4. Testiranja na prisotnost psiho-aktivnih snovi v urinu.

Ordinacijski čas ambulante:

DAN	DOPOLDNE	POPOLDNE
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek

 

Od iger na srečo

Igralništvo in igre na srečo

Na območju delovanja Centra za bolezni odvisnosti Nova Gorica smo, zaradi obmejne lege in velike in donosnosti dejavnosti igralniške dejavnosti, soočeni z veliko koncentracijo ponudbe iger na srečo in s tem večjih možnosti igranja. 

Igralnice

• Casino Park, Nova Gorica
• Casino Perla, Nova Gorica
• Casino Aurora, Kobarid

Igralni saloni

• Paquito, Volčja Draga
• Fortuna, Rožna dolina
• Drive in, Vrtojba
• Jolly, Ajševica
• Princess, Nova Gorica
• Castra, Ajdovščina
• Venko, Neblo

Igralnice lahko prirejajo tako žive igre, kot igre na igralnih avtomatih, medtem ko je v igralnih salonih lahko nameščenih največ 200 igralnih avtomatov. Na območju delovanja centra je nameščenih več kot 2.500 igralnih avtomatov, kar je v primerjavo z ostalimi območji sorazmerno veliko. Igralniška ponudba je koncentrirana tudi v neposredni bližini, t.j. na Krasu in na obali , ker delujeta dve igralnici (Grand Casino Portorož in Grad Casino Lipica) ter 10 igralnih salonov (Vis a Vis Club – Kozina, Adonis – Portorož, Andor – Ankaran, Osare Club – Žusterna, Karneval – Škofije, Astra – Izola, Gold Club – Lipica, Antonio – Komen, Apolonij – Sežana in Bernardin – Portorož). Celotno območje Primorske premore več kot 5000 igralnih avtomatov. Načrtovani projekt izgradnje velikega igralniško zabaviščnega centra (o katerem zaenkrat vemo zelo malo), bi ob pozitivnih učinkih prinesel tudi spremljajoče negativne pojave in tveganja, zato je vlaganje v preprečevanje odvisnosti na tem območju še toliko bolj pomembno.

Odvisnost od iger na srečo

Vsako igranje na srečo še ne pomeni odvisnosti. Številnim posameznikom tovrstne igre pomenijo način zabave in sprostitve. Odvisnost od iger na srečo je skrita bolezen, pri kateri ni opaziti vidnih zunanjih simptomov, vendar povzroči hude težave na psihološkem, telesnem, socialnem in delovnem področju. Gre za kronično in napredujočo bolezen, ki ne prizadene samo posameznika, temveč tudi njegove bližnje in socialno okolje nasploh. 

Poznamo dve obliki odvisnosti od iger na srečo:

• Akcija - posameznik je odvisen od vznemirjenja, ki ga prinaša tvegano igranje, aktivnost (pričakovanje zmage) postane droga. Tovrstni posamezniki se ponavadi udeležujejo iger, v katerih sodeluje več igralcev, saj je na ta način pričakovanje dobitka (zmage) še bolj adrenalinsko.
• Beg – se pojavi pri posameznikih, ki poskušajo na ta način pozabiti ali zatreti neprijetne občutke oziroma težje življenjske krize. Ti posamezniki raje izbirajo igre, kjer se lahko izognejo stiku z drugimi.

Ameriško združenje psihiatrov je določilo deset značilnosti, po katerih lahko prepoznamo odvisnost od iger na srečo. V primeru, da ima posameznik pet ali več naštetih znakov, lahko govorimo o odvisnosti od iger na srečo:

• Prevzetost - odvisnik je prezaposlen z igranjem, podoživlja pretekle izkušnje igranja, načrtuje nove pustolovščine ali razmišlja o načinih, kako priti do denarja za novo igro.
• Toleranca - odvisnik potrebuje vedno več denarja, da bi doživel želeno vznemirjenje.
• Kriza - nezadovoljstvo in razburjenost ob poskusih, da bi zmanjšal pogostost igranja ali celo prenehal igrati.
• Beg - igre pomenijo beg pred problemi, slabim razpoloženjem, občutki krivde, depresijo.
• Gonja - je ena najbolj tipičnih značilnosti, odvisnik zgubi denar in se vrača, da bi priigral zgubljeno.
• Laganje – odvisnik prične lagati svojim bližnjim in znancem, da bi prikril, kako daleč je že zabredel v svoji odvisnosti.
• Nezakonita dejanja - kraje, poneverbe, ponarejanje listin in podobna nezakonita dejanja so pogosti načini, kako priti do novega denarja.
• Poslabšanje odnosov - zaradi odvisnosti od iger na srečo posamezniki pogosto tvegajo, da bodo izgubili bližnje, službo, kariero.
• Poroštvo - posameznik verjame, da bodo drugi priskrbeli denar, s katerim se bo rešil hude finančne stiske in drugih težav.
• Izguba kontrole - ponavlja se vzorec neuspešnih poskusov kontrole, zmanjšanja ali celo prenehanja z igrami na srečo.

Pri posamezniku, ki je odvisen od iger na srečo so, običajno opazimo naslednje elemente odvisnosti:

• Nezmožnost sprejemanja realnosti - odvisnik se iz realnosti umakne v svoj sanjski svet, poln želenih dobrin, ki si jih bo privoščil, ko zmaga. Sanjari, kako z bogatimi darili osrečujejo svoje bližnje, sebe vidi kot očarljivo, dobrodelno osebo, ki jo imajo vsi radi.
• Čustvena negotovost - odvisnik čuti zadovoljstvo in varnost samo še v primeru, ko igra, medtem ko je v realnem življenju ranljiv in negotov.
• Nezrelost – odvisnik si želi, da bi v življenju čim več stvari pridobil na lahek način, brez velikega truda. Nezavedno upa, da se bo na ta način izognil prevzemanju odgovornosti.

Razvoj bolezni običajno poteka v več fazah:

• Zmagovanje - posameznik doživi nekaj zmag, ki ga navdajajo s pretiranim optimizmom. Prepričan je, da se bodo zmage še vrstile, zato v naslednjih igrah povišuje svoje vložke.
• Zgubljanje - posameznik se rad hvali, kolikokrat je zmagal pri igrah na srečo, raje začne igrati sam, vedno pogosteje razmišlja o ponovnem igranju in načinih, kako bi prišel do denarja. V tem obdobju začne lagati družini, prijateljem, postaja vse bolj nervozen in razdražljiv, zaveda se, da ne zmore plačati nastalih dolgov, vse pogosteje igra, da bi prislužil izgubljen denar.
• Obup - posameznik vse več časa namenja igram na srečo, povečuje se verjetnost, da si bo potreben denar pridobil na nezakonit način. Sledi odtujitev od družine in prijateljev, kar spremljajo občutki nemoči, kesanje, misli na samomor, zloraba alkohola ali ostalih drog.

Zdravljenje odvisnosti od iger na srečo

Odvisnik od iger na srečo potrebuje strokovno pomoč:

• Individualna terapija – ambulantno zdravljenje pri izbranemu terapevtu.
• Skupinska terapija – vključitev v terapevtske skupine ali skupine za samopomoč, ki nudijo podporo in nasvete, kako se spoprijeti z boleznijo.
• Bolnišnično zdravljenje - ko so potrebne bolj intenzivne oblike zdravljenja.

Zdravljenje odvisnosti od iger na srečo je največkrat nujno potrebno, saj odvisniki od iger na srečo pogosto razvijejo tudi nekatere druge oblike odvisnosti (alkohol, prepovedane droge, motnje hranjenja…). Če se odvisniškega vzorca vedenja ne pozdravi, obstaja velika verjetnost, da bo posameznik še naprej odvisen, zamenjal bo le obliko odvisnosti. 

Odvisnost od iger na srečo pa nikoli ni samo bolezen posameznika, ampak tudi bolezen cele njegove družine, ki se zapleta v začaran krog vedenjskih vzorcev, ki jih ni mogoče presekati brez terapevtske pomoči. V družini odvisnika vsi postanejo soodvisni, privzamejo vedenjske vzorce reševanja zasvojenca, njegovih vzponov in padcev, obdobij odvisnikove vzdržnosti in ponovnega padca.  V proces zdravljenja se zato vključujejo tudi družinski člani, ki tudi potrebujejo pomoč. Pogosto so žrtve psihičnega in fizičnega nasilja, neredke so ločitve, stres zaradi težkega finančnega bremena, ki ga bo potrebno odplačati, nadlegovanje s strani posojevalcev denarja itd. Iz mednarodnih izkušenj vemo, da je čas prehoda iz t.i. rekreativnega v t.i. nekontrolirano igranje traja od 3 do 5 let. Zaradi obsega ponudbe in intenzivnega oglaševanja klasičnih in internetnih iger na srečo se kaže nujna potreba po začetku preventivnega delovanja v osnovnih in srednjih šolah. Samo načrtovan in strokovno dobro voden program preventivnega delovanja v lokalnih skupnostih lahko da pozitivne rezultate pri ozaveščanju mladih glede nevernosti nekontroliranega igranja.

Podobne naloge se je že lotil tudi največji koncesionar v regiji, družba Hit. Za uspešnost delovanja je potrebno vključiti vse akterje, poleg zdravstvenih ustanov zlasti izvajalce iger na srečo, izobraževalne ustanove in lokalno skupnost. Potrebno je organizirati SOS v okviru Centra za zdravljenje 0odvisnosti za vse tiste občane, ki imajo težave s kakršnokoli obliko zasvojenosti. Še zlasti pa se nujnost uvedbe telefona kaže za odvisnike od iger na srečo in njihove družinske člane. Mednarodne izkušnje kažejo, da je tovrstna dostopnost še kako pomembna v trenutkih obupa, ko zasvojenci in njihovi ožji družinski člani ne vedo kako naprej. Izbrati in usposobiti bi morali 5 do 10 svetovalcev: usposabljanje in koordiniranje dela na SOS telefonu bi lahko bila v pristojnosti ABO. Potrebno bi bilo pridobiti podatke nevladne organizacije, ki se s to problematiko ukvarja in njihove izkušnje vgraditi v bodoče delovanje ABO v Novi Gorici. Na mednarodnem področju se mora ABO iz Nove Gorice povezati  s sorodnimi centri iz bližnje in širše okolice. Še zlasti dobrodošle bi izkušnje iz Švice, Kanade in Nizozemske ter Centra za zdravljenje odvisnosti iz sosednje Gorice in zasebne psihoterapevtske prakse v Vidmu. S tem namenom bi kazalo strokovnjake iz teh okolij povabiti v Novo Gorico, ki bi uvajali naše strokovnjake in obratno - štipendirati bi bilo potrebno nekaj mladih strokovnjakov (psihologi, sociologi...), ki bi se izobraževali na tujih podobnih institucijah in bi pozneje tako pridobljeno znanje prenašali v naše okolje. O vsem dogajanju na področju zdravljenja odvisnosti od iger na srečo mora Center za zdravljenje odvisnosti voditi ustrezno dokumentacijo na podlagi katere bi lahko strokovnjaki z različnih področjih raziskovali »sedanje stanje« in predvidevali, kaj se bo v bodočnosti dogajalo. Brez interdisciplinarnega pristopa znanosti, stroke in državnih institucij je težko pričakovati odločen premik k dobri praksi na področju tako preventivnega kot tudi kurativnega pristopa k problematiki zasvojenosti od iger na srečo. V ta okvir sodi tudi kontinuirano interdisciplinarno raziskovanje prostora na obeh straneh meje, ki edino lahko ponudi konkretne napotke, kam se s konkretnimi akcijami (preventiva in kurativa) usmeriti.

Ker iz naslova sredstev ZZZS dejavnost ni financirana, je sredstva mogoče zagotavljati zlasti:

• iz proračunskih sredstev lokalnih skupnosti, ki se zbirajo na zaokroženem turistične območju iz naslova koncesijske dajatve;
• iz sponzorskih prispevkov prirediteljev iger na srečo;
• iz naslova financiranja znanstveno-raziskovalnega dela v okviru evropskih projektov.

Ocena stroškov

Čeprav pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja ne omogočajo opravljanja nalog zdravljenja odvisnosti iz naslova javnih sredstev in so obstoječi kadri angažirani s problematiko zdravljenja odvisnosti od nedovoljenih drog, bo potrebno ponovno razdelati koncept delitve dela in v program interdisciplinarno vključiti obstoječe izvajalce in zunanje sodelavce. Za ta namen bo potrebno izpeljati tudi intenzivno dodatno strokovno izobraževanja osebja centra za bolezni odvisnosti.  

Glede na obstoječo kadrovsko strukturo je za uspešen začetek dela na področju zdravljenja odvisnosti od nedovoljenih drog v centru potrebno zaposliti:

• terapevta
• socialnega delavca.

Letni obseg potrebnih sredstev za izvajanje dejavnosti v predlaganem obsegu je razviden iz preglednice:

Delovno mesto	Strošek dela	Mat. stroški	Skupaj
Terapevt	26.957€	3.083 €	30.040 €
Socialni delavec	20.411€	2.344 €	22.755 €
Delovršne pogodbe	10.000€	2.000€	12.000 €
Ostali stroški	1.227€	141€	1.368 €
SKUPAJ	58.595€	7.568€	66.163€

Stroške delovanja bi morali po ključu razmejiti med:

• prireditelje iger na srečo na območju delovanja centra;
• lokalne skupnosti na območju delovanja centra.

Sredstva iz naslova EU pa bi namenjali financiranju razvojnih projektov in znanstveno-raziskovalnega dela na področju proučevanja in zdravljenja bolezni odvisnosti od nedovoljenih drog. Sredstva za strokovno izobraževanje in permanentno strokovno izobraževanje ter druga manjkajoča sredstva za delovanje centra bo v celoti kril javni zavod Zdravstveni dom Osnovno varstvo Nova Gorica. 

Zasvojenosti z internetom

Ali si zasvojen z internetom?

• Se čutiš preobremenjen z internetom (misliš na prejšnjo aktivnost ali pričakuješ naslednjo)?
• Čutiš potrebo, da bi vedno več časa preživel na internetu, da bi doživel zadovoljitev?
• Si pogosto neuspešen pri kontroliranju, zmanjšanju ali prekinitvi uporabe interneta?
• Si nemiren, nervozen, depresiven ali razdražljiv, če prenehaš uporabljati internet?
• Ostaneš na mreži dlje, kot prvotno načrtuješ?
• Si tvegal izgubo pomembnejših odnosov, dela ali izobraževalnih priložnosti zaradi interneta?
• Si se kdaj zlagal prijateljem, staršem ali drugim zato, da bi skril svojo navezanost na internet?
• Uporabljaš internet kot beg pred problemi ali občutki krivde, nebogljenosti, zaskrbljenosti ali depresije? 

Poznamo pet podtipov zasvojenosti z internetom:

• spolnostjo po internetu
• odnosi na internetu
• igrami na srečo na internetu
• informacijami na internetu
• računalnikom. 

Večji potencial za zasvojenost ima uporaba interneta, ki je usmerjena v navezovanje stikov ali vzpostavljanje (nadomestnih) odnosov; manjšega pa uporaba interneta za iskanje informacij.

Posledice zasvojenosti z internetom:

Pogosto se vpliv dolgotrajne uporabe interneta kaže na različnih področjih:

• pomanjkanje spanja, bolečine v hrbtu, prenapete oči itd.
• težave v šoli ali na poklicnem področju (zamujanje, nezbranost, slabi rezultati)
• težave v družini in socialnem okolju (zanemarjanje družinskih obveznosti ali prijateljskih odnosov). 

Kaj storiti:

• organizirati svoj čas s ciljem prekiniti staro navado;
• določiti natančen čas uporabe interneta;
• pretirane aktivnosti na internetu nadomestiti z novimi obveznostmi. 

Zasvojeni z internetom naj se ukvarja s stvarmi, za katere mu je vedno zmanjkovalo časa in se vzdržati pretirane aktivnosti ob računalniku.