• Zdravstveni dom Nova Gorica 05 338 32 00

  • klic v sili 112

  • nujna medicinska pomoč 05 330 11 17

OPOZORILO

Zaščitimo svoje oči pred soncem

Najučinkovitejša zaščita je izogibanje neposrednemu izpostavljanju sončnim žarkom.

Zaščitimo svoje oči pred soncem

Najučinkovitejša zaščita je izogibanje neposrednemu izpostavljanju sončnim žarkom.

Napisala Maja Krapež, dr. med., spec. oftalmolog

Članek objavljen v reviji dr24

na povezavi http://www.doktor24.si/revija-doktor/zdravniki-pisejo/623-soncna-ocala

 

Na vrata nam trka poletje, mogoče bomo le dočakali kakšen dan brez dežja. Sončni žarki pa ne pripomorejo le k boljšemu razpoloženju, s seboj prinašajo tudi mnoge nevarnosti. K zaščiti pred njimi je skozi evolucijo nekaj prispevala narava sama.

Oko leži v orbitalni votlini in je zavarovano z vekami in trepalnicami. Ob svetlobi se zenica skrči, poleg tega pa ob premočni svetlobi pripremo oči. To so naravni mehanizmi za zmanjšanje nevarnosti učinka škodljivih žarkov. Tudi ozonska plast ustavi del škodljivih sevanj, a se koncentracija ozona v stratosferi pri nas vse bolj niža.

Do zemeljskega površja dospejo ultravijolični (UV) žarki, vidna svetloba in infrardeči (IR) žarki. Največjo vlogo pri učinkih na našo kožo in oči imajo UV-žarki. Glavni vir UV-sevanja je sonce. UV-sevanje pa ne prihaja samo od sonca, pač pa tudi iz umetnih virov, kot so solariji in laserji.

NEVARNI UV-ŽARKI

Škodljivost UV-žarkov je kumulativna, kar pomeni, da se škodljivi učinki z leti seštevajo. Kar 80 odstotkov vsega UV-sevanja dobimo do 20. leta starosti, zato je pomembno, da se zavedamo pomena zaščite pred sončnimi žarki in jo izvajamo že od zgodnjega otroštva dalje. Sonce oddaja tri vrste UV-žarkov. UVC-žarki, ki imajo najkrajšo valovno dolžino (do 280 nm), se vsrkajo že v ozonski plasti našega ozračja in ne dosežejo površja Zemlje. UVB-žarke z valovno dolžino od 280 do 320 nm ozonska plast zadrži le delno, zato najmočneje dosežejo površje Zemlje, kadar je sonce najvišje. UVA-žarkov z valovno dolžino 320 do 400 nm ozonska plast ne vsrka. Površino Zemlje doseže 150-krat večja količina UVA- kot UVB-žarkov.

V zadnjem času raziskovalci vse bolj opozarjajo tudi na škodljive učinke vidne svetlobe s kratko valovno dolžino, modre svetlobe, ki prodre v oko vse do mrežnice.

ŠKODLJIVI UČINKI UV-ŽARKOV NA OKO

Akutna učinka UV-sevanja na oko sta fotokeratitis in fotokonjunktivitis, ki sta lahko boleča, ampak vida ne poškodujeta dolgoročno. Kronična izpostavitev UV-žarkom, v kolikor veliko časa preživite na soncu brez ustrezne zaščite, pa vodi k nastanku:

  • sive mrene (povečana motnost očesne leče, ki zmanjšuje ostrino vida);
  • makularne degeneracije (sprememba v rumeni pegi, ki prizadene centralni vid);
  • rakastih obolenj v očesu (največkrat bazalnocelični karcinom, najpogosteje na spodnjih vekah);
  • pingvekule in pterigija (zadebelitve veznice in žilne membrana, ki prerašča roženico). 

ZAŠČITA OČI PRED SONCEM

Poznamo tri načine zaščite pred sončnimi žarki: izogibanje soncu, zaščitna oblačila in zaščitna sredstva. Najučinkovitejša zaščita je izogibanje neposrednemu izpostavljanju sončnim žarkom. Izpostavljanje soncu moramo še posebej omejiti v opoldanskem času, med 10. in 16. uro, ko je sonce najvišje in so ultravijolični žarki najmočnejši. Najboljši način, da zaščitimo svoje oči, je, da nosimo zaščitna sončna očala ter pokrivala s krajci, ki zaščitijo oči pred vdorom svetlobe od zgoraj.

Sončna očala

Sončna očala uporabljajmo vedno, ko smo na soncu dalj časa in preživljamo čas na prostem. Priporočljivo jih je nositi tudi v senci ter v oblačnem vremenu, saj UV-žarki prodirajo tudi skozi oblake. Nosili naj bi jih torej vedno, ko smo zunaj, še posebno pa v naslednjih primerih:

  • poleti, ko je raven ultravijoličnega sevanja (UVA in UVB) najmanj trikrat višja v primerjavi z zimskim časom;
  • ko smo na plaži ali v vodi;
  • ko se ukvarjamo z zimskimi športi, še posebno na veliki nadmorski višini;
  • če jemljemo zdravila, ki kožo in oči naredijo bolj občutljivo na UV-žarke (tetraciklini, sulfonamidi, kontracepcijske tablete, diuretiki in druga zdravila, ki povečajo občutljivost kože za UV-žarke). In …
  • glede na čas dneva (opoldne je izpostavljenost UV-sevanju nekajkrat višja kot tri ure prej ali pozneje);
  • po operaciji sive mrene (umetna intraokularna leča predstavlja manjšo zaščito pred UV-žarki);
  • sončna očala potrebujejo tudi tisti, ki nosijo kontaktne leče z UV-zaščito (takšne leče zaščitijo del očesa, ki ga pokrijejo, ne pa celotne veznice in kože vek).

Pri izbiri stekel za sončna očala je najpomembneje, da absorbirajo vso UV- in večino modre svetlobe, pomembno pa je tudi, da so okvirji dovolj veliki in nudijo zaščito s strani. Polarizirana stekla, ki prepuščajo svetlobo samo pod določenim kotom, pa zmanjšujejo bleščanje. Stekla za sončna očala so lahko organska (plastične mase) ali mineralna (steklo). Tudi sončna očala z dioptrijo imajo številne prednosti. Fotosenzitivna stekla pod vplivom UV-svetlobe potemnijo. Vedeti pa moramo, da večina vetrobranskih stekel absorbira UV- -sevanje, zato tovrstna stekla žal ne potemnijo pri vožnji v avtomobilu.

Z zdravim načinom obnašanja na soncu se bomo pred škodljivimi posledicami UV-žarkov zavarovali sami, obenem pa bomo za zgled svojim otrokom. Želim Vam lepo poletje, naredite si vreme, kakršnega želite!

preventivni programi