• Zdravstveni dom Nova Gorica: 05 338 32 00

  • Klic v sili: 112

  • Nujna medicinska pomoč: 05 330 11 17

hand.png
Obveščamo vas, da je vstop v objekte zdravstvenega doma in zdravstvenih postaj omejen.
Dovoljen je le NAROČENIM pacientom.

 

V kolikor ste bili v zadnjih 14 dneh v stiku z osebo, ki ima postavljen sum ali potrjeno okužbo s koronavirusom, ali imate povišano telesno temperaturo (enako ali višjo od 37 stopinj Celzija), ste nahodni, kašljate, imate bolečine v grlu/žrelu, bolečine v mišicah, prebavne težave (bruhanje drisko), ali ste bili v stiku z osebo, ki ima takšne težave, pred vstopom v zdravstveni dom, POKLIČITE SVOJEGA IZBRANEGA ZDRAVNIKA IN POČAKAJTE NADALJNJA NAVODILA ZDRAVSTVENEGA OSEBJA.

Prosimo, da brez predhodnega dovoljenja ne vstopate v ustanovo in ostanete doma!
Izogibajte se stiku z ostalimi ljudmi in tako preprečite možnost širjenja okužbe.

V primeru potrebe po nujni medicinski pomoči pokličite na številko 112.

Nova enota v ZD Nova Gorica: Skupnostna psihiatrična obravnava

datum: 24.08.2020

kategorija: Novice

Z obiski na domu do boljše obravnave oseb s težavami v duševnem zdravju.

 

 

V Zdravstvenem domu Nova Gorica smo od pričetka letošnjega leta bogatejši za delovanje nove enote, namenjeni izboljšanju duševnega zdravja občanov. Psihiatrična ambulanta v ZD Nova Gorica se je namreč reorganizirala v novo enoto – Center za duševno zdravje odraslih.

Center za duševno zdravje odraslih je sestavljen iz dveh ločenih enot in sicer iz dela, ki nudi ambulantno obravnavo in dela, ki nudi skupnostno psihiatrično obravnavo posameznika (SPO). SPO je novost v sistemu zdravstvenega varstva v slovenskem prostoru in je program za dolgotrajno, nepretrgano in celovito obravnavo oseb s težavami v duševnem zdravju v njihovem domačem okolju.

CDZO

 

Manca Križman, psihologinja v Centru za duševno zdravje odraslih, nam je predstavila program skupnostne psihiatrične obravnave in poudarila pomen timskega dela in sodelovanja, ki je za delovanje takšne enote nadvse pomemben.

 

1. Kaj pomeni skupnostna psihiatrična obravnava in komu je namenjena?

Skupnostna psihiatrična obravnava je namenjena osebam s hudimi in ponavljajočimi se duševnimi motnjami (npr. kronična depresija, samomorilna ogroženost v preteklosti, shizofrenija, trajne blodnjave motnje, bipolarna motnja). Osebe, ki so bile v preteklosti večkrat hospitalizirane ali so za njimi dolgotrajne hospitalizacije imajo lahko velike težave ob vrnitvi v domače okolje, ko se morajo soočati z vsakodnevnim življenjem in težavami. Brez strokovne podpore ne zmorejo funkcionirati v domačem okolju. Namen psihiatrične obravnave v skupnosti je, da tem osebam omogoči nepretrgano in dolgotrajno zdravljenje, spremljanje in podporo s strani različnih strokovnjakov, saj je takšno sodelovanje ključno za uspešno obvladovanje duševnih motenj. Naš tim je torej sestavljen multidisciplinarno iz različnih strokovnih profilov, ekipo sestavljajo psihiater, psiholog, delovni terapevt, socialni delavec in medicinske sestre.

 

2. Kako se oseba lahko vključi v program (vas lahko pokličejo svojci takšne osebe, je potrebno imeti napotnico, itd.)?

Za vključitev v našo obravnavo, oseba ne potrebuje napotnice. Obravnavo v skupnostni psihiatrični obravnavi lahko osebi predlagajo (in stopijo v kontakt z nami) psihiater ali osebni zdravnik (zaposlen v zdravstvenem domu ali zasebnik), patronažna služba, bolnišnica, center za socialno delo, socialno varstveni program ali nevladna organizacija s področja skrbi za duševno zdravje. Lahko nas kontaktirajo tudi svojci osebe oz. pomembni drugi, oseba pa lahko seveda vzpostavi kontakt tudi sama (kontakti so objavljeni na spletni strani Zdravstvenega doma). Obravnavo lahko predlagajo tudi služba nujne medicinske pomoči, zavod za zaposlovanje, organizacija ali delovno okolje, ki pri posamezniku zazna težave v duševnem zdravju.

 

3. Kako poteka obisk na domu?

Ko pride oseba v obravnavo, z njo (oz. njenimi svojci) najprej vzpostavimo telefonski kontakt, kjer se dogovorimo za obisk na domu. Prvi in drugi obisk navadno izvedeta dva člana našega tima, namen pa je vzpostavljanje kontakta, zaupnega odnosa in skozi usmerjen pogovor ugotavljanje stanja in potreb osebe – na katerih področjih potrebuje dodatno pomoč, podporo in svetovanje. Na timskem sestanku nato, glede na te potrebe, skupaj določimo kateri član tima bo koordinator osebe. Ta povezuje delo, ocenjuje napredek ter se povezuje s svojci in drugimi službami. V dogovoru z osebo in sodelovanjem vseh vpletenih služb pripravimo tudi individualni načrt obravnave in določimo kratkoročne in dolgoročne cilje. Število oz. frekvenca obiskov je določena glede na klientove potrebe in se lahko po potrebi spreminja. Vsak član tima nato v obliki nadaljnjih hišnih obiskov obravnava osebo v skladu s strokovnimi smernicami svoje stroke, vsi pa si prizadevamo doseči skupne cilje. Ravno zaradi raznolikosti potreb klientov je pomembno, da v obravnavi sodelujemo vsi člani tima, saj vsak član s svojimi specifičnimi znanji prispeva k čim bolj celostni in kvalitetni obravnavi.

 

4. Kakšna je prednost takšne skupnostne službe?

Skupnostne službe imamo prednost predvsem glede dostopnosti za ljudi – s tem se zmanjša število ''izgubljenih'' klientov (takšnih, ki opuščajo zdravila, zavračajo ali ne hodijo redno na ambulantne kontrolne preglede ipd.), na domu pa tudi lažje ocenjujemo funkcioniranje posameznika in pridobimo širšo sliko. Z našo obravnavo poskušamo zmanjšati število hospitalizacij klientov, saj težave rešujemo sproti, hkrati pa se trudimo, da so osebe čim bolj samostojne in se čim bolj normalno vključujemo v socialno okolje. Ne smemo pa pozabit tudi na to, da obravnavamo in nudimo podporo tudi mamicam s poporodno depresijo ali drugimi poporodnimi stiskami, saj le-te težje dostopajo do ambulant. Nazadnje pa lahko predstavlja skupnostna psihiatrična obravnava tudi prvi stik z osebo s sumom na duševno motnjo.

 

5. S katerimi službami in institucijami še sodelujete pri svojem delu?

Skupnostna psihiatrična obravnava v osnovi predstavlja zelo pomembno povezavo med zdravstvom in socialnim varstvom, saj se le tako lahko omogoči nepretrgano zdravljenje, urejanje bivanja, zaposlitev in socialno podporo. Sodelujemo torej tako z drugimi službami znotraj našega Zdravstvenega doma (s psihiatrično in klinično psihološko ambulanto, patronažno službo, zdravniki družinske medicine, službami nujne medicinske pomoči, Centri za krepitev zdravja, Centrom za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, drugimi specialisti na vseh ravneh) in psihiatričnimi bolnišnicami (najpogosteje s Psihiatrično bolnišnico Idrija), kot tudi s socialno varstvenimi zavodi in institucijami, ki nudijo druge oblike organiziranega bivanja, domovi starejših občanov, izvajalci pomoči na domu, varstveno delovnimi centri, centri za socialno delo, službami za zaposlitveno rehabilitacijo in nevladnimi organizacijami (Šent, Ozara, Želva, Hospic in mnoge druge).

 

6. Kaj je za vas najlepše pri takem delu?

Najlepše pri našem delu se nam zdi to, da ljudi obravnavamo v njihovem domačem okolju, vstopamo v njihove domove, kjer se počutijo varne in sproščene, s čimer se jim lahko bolj približamo, saj vse to med drugim pripomore k enakopravnejšemu odnosu med nami. Še ena prednost psihiatrične obravnave v skupnosti je ta, da veliko delamo timsko, torej sodelujemo, se med seboj konstantno podpiramo in si izmenjujemo ideje, s čimer postane obravnava kvalitetnejša. Glede na to, da je takšen način obravnave v skupnosti v Sloveniji dokaj nov koncept, je potrebne precej iznajdljivosti, fleksibilnosti in poguma, kar nam predstavlja poseben izziv.   

 

CDZO1

 

Kontakt, urnik in ostale informacije o programu skupnostne psihiatrične obravnave posameznika (SPO).

 

Nina Bizjak, mag. komunikologije

preventivni programi