»Ekran je orodje. Kaj bo otrok z njim počel določamo odrasli«
V torek, 10. oktobra, se je v Kulturnem domu Nova Gorica odvil dogodek z naslovom Brez okvirjev, ki je združil staro in mlado v skrbi za prihodnost naših otrok in mladostnikov. Dogodek, ki je nastal v sodelovanju med Zdravstvenim domom Nova Gorica, Mladinskim centrom Nova Gorica in Kulturnim domom Nova Gorica je bil namenjen vsem starostnim skupinam, predvsem pa staršem, saj so na njem naslovili vsa pereča vprašanja o vplivu zaslonov na zdravje otrok in mladostnikov, govora pa je bilo tudi o kakovostnih digitalnih vsebinah zanje in virih pomoči. Na odru so se tako zvrstili različni govorci, poleg strokovnjakov medicinske stroke so skoraj do zadnjega kotička polno dvorano nagovorili tudi drugi.
Občinstvo sta pozdravila direktorica Zdravstvenega doma Osnovno varstvo Nova Gorica, ga. Petra Kokoravec in župan Mestne občine Nova Gorica, g. Samo Turel. ter v svojih govorih poudarila pomen predstavljene tematike predvsem pa pohvalila vse zbrane starše, da so s prisotnostjo na dogodku izrazili skrb za iskanje rešitev in zaščito svojih otrok pred pastmi digitalne tehnologije.
Pediatrinji ZD Nova Gorica Vanja Kogoj Jug in Eva Brecelj sta prisotnim uvodoma predstavili neugodne učinke zaslonov pri otrocih in mladostnikih, skozi oči pediatrov. Staršem sta svetovali naj na vse elektronske naprave z zasloni (telefon, tablica, računalnik, televizija, pametna ura, itd.) gledajo kot na orodje. Vedno ko to orodje damo otroku v roke se vprašajmo: »Kaj bo otrok z njim počel in kakšno korist bo od njega imel?« Poudarili sta primarni pomen gibanja, preživljanja časa na prostem, druženja s starši in s sovrstniki ter razvijanja motoričnih in ročnih spretnosti za vse otroke in mladostnike.
Psihiatrinja Jasna Gidaković-Prašović in klinična psihologinja Tina Avbar sta predstavili pasti in tegobe mladih s katerimi se srečujeta v svojih ambulantah, ter najpogostejša psihična stanja in duševne motnje, ki se pojavljajo ob prekomerni rabi zaslonov. Starše sta opomnili naj poskušajo biti pri postavljanju mej čim bolj konsistentni in vztrajni. Lahko je koristno, da postavijo znotraj družine pravila, kot so: brez zaslonov po določeni uri, zaslone pospraviti čez noč izven spalnice, in podobno. Ob tem so lahko tudi starši sami otrokom čim boljši vzor, tako da posegajo po zaslonih v večji meri, ko kaj potrebujejo, se izobražujejo ali iščejo informacije, manj pa kot sredstvo tolažbe in samo-pomiritve.
Martina Peštaj, medijska psihologinja, je staršem predstavila koristne in poučne vsebine, primerne za določeno starost otrok in mladostnikov. Kot je poudarila, pomembno je, da starš ve kaj otrok gleda, kakšna je vsebina ter ali je primerna otrokovi starosti, zato naj si starši vzamejo čas in si skupaj z otrokom pogledajo vsebine.
Kot naslednji je prisotne v angleščini nagovoril psihiater dr. Martin Paulus ter predstavil zadnje ugotovitve nevroznanosti v povezavi z uporabo zaslonov pri otrocih. Njegove besede je nato s svojim predavanjem dopolnila tudi pediatrinja doc. dr. Tina Bregant, ki je spregovorila o tem, kaj se dogaja v naših možganih, ko gledamo zaslon.
Odzivi udeležencev so bili ob koncu dogodka izvrstni. Starši so pozdravili organizacijo takšnih dogodkov: »Problematika prekomerne rabe zaslonov je zelo pereča. Kot mama 7-letnice in 3-letnika se zavedam, da sta v stikih z zasloni vsak dan, zato se želim čim bolj pripraviti in poučiti o tem. Vse pohvale za organizacijo dogodka in en velik hvala.« je povedala ena izmed mamic v občinstvu. In kot je pediatrinja Eva Brecelj za konec povedala: »Na letošnji dan duševnega zdravja smo skupaj iskali načine, s katerimi bi mladim pomagali, da bi bila digitalna tehnologija zanje koristno in varno orodje. V slogi različnih deležnikov je moč!«
Nina Bizjak